Thanksgiving bo imel letošnjega 22. novembra posebno mesto tudi v moji družini.
Prvotno je bil ta praznik namenjen zahvali živalim,naravi, bogu…za obilno letino, ki je omogočala preživetje celih družin preko zime. Ker je praznik predvsem verski, je pri nas zgodovinsko žal manj poznan, kar pa naj nas ne ovira pri oživitvi in praznovanju. V današnjih časih zahvala za dobro letino niti ni tako brezpredmetna, je pa gotovo na mestu zahvala za vse, kar se je dobrega zgodilo nam in našim bližnjim. Podobne »bilance« smo sicer navajeni delati ob Novem letu, ko se tudi na koledarju začne novo obdobje, vendar iz lastnih izkušenj vem, da je globok in iskren občutek hvaležnosti zelo osrečujoč in izpolnjujoč - kadarkoli. Ko se ozreš okrog sebe in prešteješ vse blagoslove, s katerimi si obdarjen, se zaveš kakšno srečo imaš v življenju in da si pravzaprav zelo uspešen. Namesto zavistnega pogleda na sosedovo trato, se raje ozrimo po toplo urejenem bivališču, ki je naš DOM. Odprimo hladilnik in z zadovoljstvom preštejmo jajčka, steklenice z mlekom in ostalo hrano ( pa če je je še tako malo je bolje kot nič). Z roko nežno pobožajmo sveže postlano posteljo, ki nam nudi varno nočno pribežališče, previdno obrišimo prah s tipkovnice, ki nam omogoča virtualen vzporedni svet in stik z oddaljenimi kraji in ljudmi. Pokličimo prijatelje in se jih zahvalimo. Zato, ker so. Počešimo psa, posesajmo avto, pogrnimo nov prt na mizo in prižgimo svečke. HVALA. Zato, ker vse to lahko naredim.
Našo družino je pred dnevi doletela kruta izkušnja ognja. Na vso srečo se je za nas zelo dobro končalo. Čeprav je dom oskrunjen, živci napeti in je v moji notranjosti še vedno razdejanje, sem ob vsakem očiščenem centimetru izrekla iskreno hvalo. Hvala, da sem sploh imela kaj očistiti, da sem zavrgla kakšno stvar zaradi lastne odločitve in ne, ker bi mi jo vzel ogenj. Vem, da so materialne stvari nadomestljive, ampak ne vse. Kako naj bi si povrnila fotografijo brezzobega nasmeha svojega otroka? Ali pismo dolga desetletja pokojne babice in dedka?
Sem pa ob tej izkušnji še enkrat dobila potrditev, da je res vsaka stvar za nekaj dobra. Dobila sem priložnost, da generalno pospravim stanovanje pred bližajočimi prazniki, da ponovno preverim katerih stvari ne potrebujem več ( in jih podarim, prodam ali zavržem) in predvsem, da jasneje vidim katere so tiste stvari v življenju, ki mi ne bodo več požirale časa in energije. Aja, pa da ni nič narobe, če prosiš za pomoč. Hvala vsem čudovitim ljudem, ki so mi pokazali, da nismo sami, da nas imajo radi in da lahko računamo na njih. To je tako dober občutek!
Zato naj sklenem svoje misli z eno samo besedo: HVALA.
Prvotno je bil ta praznik namenjen zahvali živalim,naravi, bogu…za obilno letino, ki je omogočala preživetje celih družin preko zime. Ker je praznik predvsem verski, je pri nas zgodovinsko žal manj poznan, kar pa naj nas ne ovira pri oživitvi in praznovanju. V današnjih časih zahvala za dobro letino niti ni tako brezpredmetna, je pa gotovo na mestu zahvala za vse, kar se je dobrega zgodilo nam in našim bližnjim. Podobne »bilance« smo sicer navajeni delati ob Novem letu, ko se tudi na koledarju začne novo obdobje, vendar iz lastnih izkušenj vem, da je globok in iskren občutek hvaležnosti zelo osrečujoč in izpolnjujoč - kadarkoli. Ko se ozreš okrog sebe in prešteješ vse blagoslove, s katerimi si obdarjen, se zaveš kakšno srečo imaš v življenju in da si pravzaprav zelo uspešen. Namesto zavistnega pogleda na sosedovo trato, se raje ozrimo po toplo urejenem bivališču, ki je naš DOM. Odprimo hladilnik in z zadovoljstvom preštejmo jajčka, steklenice z mlekom in ostalo hrano ( pa če je je še tako malo je bolje kot nič). Z roko nežno pobožajmo sveže postlano posteljo, ki nam nudi varno nočno pribežališče, previdno obrišimo prah s tipkovnice, ki nam omogoča virtualen vzporedni svet in stik z oddaljenimi kraji in ljudmi. Pokličimo prijatelje in se jih zahvalimo. Zato, ker so. Počešimo psa, posesajmo avto, pogrnimo nov prt na mizo in prižgimo svečke. HVALA. Zato, ker vse to lahko naredim.
Našo družino je pred dnevi doletela kruta izkušnja ognja. Na vso srečo se je za nas zelo dobro končalo. Čeprav je dom oskrunjen, živci napeti in je v moji notranjosti še vedno razdejanje, sem ob vsakem očiščenem centimetru izrekla iskreno hvalo. Hvala, da sem sploh imela kaj očistiti, da sem zavrgla kakšno stvar zaradi lastne odločitve in ne, ker bi mi jo vzel ogenj. Vem, da so materialne stvari nadomestljive, ampak ne vse. Kako naj bi si povrnila fotografijo brezzobega nasmeha svojega otroka? Ali pismo dolga desetletja pokojne babice in dedka?
Sem pa ob tej izkušnji še enkrat dobila potrditev, da je res vsaka stvar za nekaj dobra. Dobila sem priložnost, da generalno pospravim stanovanje pred bližajočimi prazniki, da ponovno preverim katerih stvari ne potrebujem več ( in jih podarim, prodam ali zavržem) in predvsem, da jasneje vidim katere so tiste stvari v življenju, ki mi ne bodo več požirale časa in energije. Aja, pa da ni nič narobe, če prosiš za pomoč. Hvala vsem čudovitim ljudem, ki so mi pokazali, da nismo sami, da nas imajo radi in da lahko računamo na njih. To je tako dober občutek!
Zato naj sklenem svoje misli z eno samo besedo: HVALA.