Upanje - zaupanje... Ti dve besedi sta si podobni, pa vendar se mi zdi, da predstavljata dva popolnoma različna pojma. Upanje je podaljšek našega ega; nekaj si zamislimo in potem upamo, da tako bo. Včasih tudi kaj naredimo za uresničitev. Zaupanje pa je dejanje duše; ko se enostavno zaveš, da si le del celote in da je Ljubezen tista, ki vedno poskrbi da je vse tako, kot mora biti. Samo zaupati moraš! In ko se prepustiš Ljubezni - zaupaš - se dejansko vse zgodi točno tako kot je dobro zate in za vse okrog tebe.
Ker pa imamo ljudje svobodno voljo in z njo tudi dvome ter nezaupanje, je stanje, ko zaupaš zelo težko dosegljivo. Najprej se moraš "očistiti" vzorcev, ki si jih navlekel v preteklosti in temu rečemo post. Post za telo pomeni opustitev nekaterih škodljivih razvad ( instant rešitev je izogibanje mesu); za duha je post nadzor misli ( izogibanje negativnim mislim in prepričanjem); za dušo pa je post nič drugega kot zaupanje. Zaupanje, da je vsaka reč za nekaj dobra in da se vse zgodi z razlogom. Poišči v sebi Ljubezen in se ji prepusti - in vse bo dobro!
Ker pa imamo ljudje svobodno voljo in z njo tudi dvome ter nezaupanje, je stanje, ko zaupaš zelo težko dosegljivo. Najprej se moraš "očistiti" vzorcev, ki si jih navlekel v preteklosti in temu rečemo post. Post za telo pomeni opustitev nekaterih škodljivih razvad ( instant rešitev je izogibanje mesu); za duha je post nadzor misli ( izogibanje negativnim mislim in prepričanjem); za dušo pa je post nič drugega kot zaupanje. Zaupanje, da je vsaka reč za nekaj dobra in da se vse zgodi z razlogom. Poišči v sebi Ljubezen in se ji prepusti - in vse bo dobro!