Ali Baba je imel štirideset razbojnikov, Jezus se je štirideset dni kalil v puščavi, porodnici štirideset dni smrt pod posteljo preži; skratka tale štirideset je pravo mistično število. Meni je predstavljala veliko prelomnico v življenju, ko se ( kot pravi sestrina tašča) »od zunaj obrneš spet noter«.
Prva desetletja življenja so zaznamovana s pozicioniranjem v družbi in službi, pri štiridesetih pa se človek zave, da se čas počasi, vendar nezadržno premika naprej in da resnična sreča leži v samem tebi. Pri štiridesetih se ženska reši peze grajenja kariere, iskanja ustreznega plemenca za ustvarjanje družine, ima krog preverjenih prijateljev…in ugotovi, da je venomer delala za druge, sebe pa izpustila.
To se je zgodilo tudi meni – in zato, dragi moji, me je okrogla čisto podrla. Že dve leti prej sem z grozo obračala liste na koledarju, nič kaj z veseljem opazovala menjave letnih časov in nenehno ugotavljala kdo je ta ženska v ogledalu, ki s sivimi lasmi in nagubanim obrazom strmi vame. Nisem se še čisto sprijaznila z dejstvom, da sem puma (angl. Cougar) – ker sem v svoji glavi še vedno perzijska muca. Mijav….Vsake toliko sem z začudenjem opazovala lastna otroka, ki sta čez noč postala najstnika. Kdaj pa je moja mala sestrica postala taka kul mama? Uf, ne dohajam…pa še nič nisem ustvarila!!! Ah, kaj res? Kaj pomeni ta »nič«… ta občutek izvira iz neslišanih želja, ki jih večina nosi v sebi, pa se tega včasih niti ne zaveda.
Ko sem končno spet slišala svoj glas in sprejela lastne želje – pa čeprav se včasih zdijo čudaške, sem našla mir v sebi. Učim se, kako postaviti sebe na prvo mesto in kako slediti svoji poti. Ja, ti koraki so še zelo negotovi in prežeti s strahom, vendar gre. Korak za korakom…
Prva desetletja življenja so zaznamovana s pozicioniranjem v družbi in službi, pri štiridesetih pa se človek zave, da se čas počasi, vendar nezadržno premika naprej in da resnična sreča leži v samem tebi. Pri štiridesetih se ženska reši peze grajenja kariere, iskanja ustreznega plemenca za ustvarjanje družine, ima krog preverjenih prijateljev…in ugotovi, da je venomer delala za druge, sebe pa izpustila.
To se je zgodilo tudi meni – in zato, dragi moji, me je okrogla čisto podrla. Že dve leti prej sem z grozo obračala liste na koledarju, nič kaj z veseljem opazovala menjave letnih časov in nenehno ugotavljala kdo je ta ženska v ogledalu, ki s sivimi lasmi in nagubanim obrazom strmi vame. Nisem se še čisto sprijaznila z dejstvom, da sem puma (angl. Cougar) – ker sem v svoji glavi še vedno perzijska muca. Mijav….Vsake toliko sem z začudenjem opazovala lastna otroka, ki sta čez noč postala najstnika. Kdaj pa je moja mala sestrica postala taka kul mama? Uf, ne dohajam…pa še nič nisem ustvarila!!! Ah, kaj res? Kaj pomeni ta »nič«… ta občutek izvira iz neslišanih želja, ki jih večina nosi v sebi, pa se tega včasih niti ne zaveda.
Ko sem končno spet slišala svoj glas in sprejela lastne želje – pa čeprav se včasih zdijo čudaške, sem našla mir v sebi. Učim se, kako postaviti sebe na prvo mesto in kako slediti svoji poti. Ja, ti koraki so še zelo negotovi in prežeti s strahom, vendar gre. Korak za korakom…