Vsi jih občutimo, le spopadanje z njimi je popolnoma individualno.
Vsi poznamo rek, da so spremembe edina stalnica v naših življenjih. Kako se spopademo z njimi pa je odvisno od vzgoje, osebne prilagodljivosti in vzorcev, ki smo jih pobrali ob poti odraščanja. Spremembe so dobre, tudi če na prvi pogled tega ne vidimo; sprememba vedno prinese novo priložnost. Priložnost za pregled obstoječega stanja, morebitne popravke, nove poti ali pa preprosto za užitek ob spoznanju, da je vse tako kot mora biti.
Ob spremembi se je vedno dobro vprašati kaj lahko naredim, da bo rezultat čim boljši? Samo od nas samih je odvisno ali bomo obsedeli in pestovali nelagodje ob dani situaciji ali pa bomo iz limon naredili limonado…
Sprememb se najlažje lotimo, ko smo umirjeni. Ugasnemo vse glasove, ki nam govorijo kako je to krivično in kako je težko; umirimo misli, umirimo in poglobimo dihanje. Po začetnem vznemirjenju se celotna slika zjasni in lažje najdemo pozitivne učinke spremembe. Meni pomaga, če naštejem/zapišem dobre posledice spremembe, pa če so še tako banalne. Ko se človek osredotoči na pozitivne vidike, se lažje prilagodi in tudi lažje vidi smisel v spremembi. Takrat vidimo celo situacijo v svetlejših tonih in morda vidimo pozitivne posledice tudi tam, kjer jih prej simo videli. Tukaj ne gre za samoprevaro, ampak za zavestno odločitev, da iščemo dobro.
Verjamem, da sprememba ni enaka spremembi, vendar imajo vse nek skupen imenovalec – vržejo nas iz ustaljenega ritma in cone udobja (o kateri sem že pisala). Še tak adrenalinski navdušenec ne bi zmogel spremembe na spremembo. Vmes mora biti obdobje po vpeljavi spremembe, ko novonastala situacija postane navada in smo nared za novo spremembo.
Vsi poznamo rek, da so spremembe edina stalnica v naših življenjih. Kako se spopademo z njimi pa je odvisno od vzgoje, osebne prilagodljivosti in vzorcev, ki smo jih pobrali ob poti odraščanja. Spremembe so dobre, tudi če na prvi pogled tega ne vidimo; sprememba vedno prinese novo priložnost. Priložnost za pregled obstoječega stanja, morebitne popravke, nove poti ali pa preprosto za užitek ob spoznanju, da je vse tako kot mora biti.
Ob spremembi se je vedno dobro vprašati kaj lahko naredim, da bo rezultat čim boljši? Samo od nas samih je odvisno ali bomo obsedeli in pestovali nelagodje ob dani situaciji ali pa bomo iz limon naredili limonado…
Sprememb se najlažje lotimo, ko smo umirjeni. Ugasnemo vse glasove, ki nam govorijo kako je to krivično in kako je težko; umirimo misli, umirimo in poglobimo dihanje. Po začetnem vznemirjenju se celotna slika zjasni in lažje najdemo pozitivne učinke spremembe. Meni pomaga, če naštejem/zapišem dobre posledice spremembe, pa če so še tako banalne. Ko se človek osredotoči na pozitivne vidike, se lažje prilagodi in tudi lažje vidi smisel v spremembi. Takrat vidimo celo situacijo v svetlejših tonih in morda vidimo pozitivne posledice tudi tam, kjer jih prej simo videli. Tukaj ne gre za samoprevaro, ampak za zavestno odločitev, da iščemo dobro.
Verjamem, da sprememba ni enaka spremembi, vendar imajo vse nek skupen imenovalec – vržejo nas iz ustaljenega ritma in cone udobja (o kateri sem že pisala). Še tak adrenalinski navdušenec ne bi zmogel spremembe na spremembo. Vmes mora biti obdobje po vpeljavi spremembe, ko novonastala situacija postane navada in smo nared za novo spremembo.