Super bi bilo, če bi bile počitnice vsako četrtletje. Tako bi si na rednih oddihih človek napolnil baterije, se družil s prijetnimi ljudmi, se nadihal svežega zraka, si ogledal kakšno tujo zanimivost in ne nazadnje, prebil več časa s svojimi najbližjimi, predvsem pa bi bil ta čas tudi bolj kvaliteten.
Ker si zaradi različnih razlogov tak način počitnikovanja težko privoščimo, želimo v dobra dva poletna meseca stisniti celoletno zabavo. Junij je po mojem mnenju itak prekratek, sploh pa je to družabno najbolj stresen mesec v letu ( takoj za decembrom; prednost junija je samo v toplejšem vremenu). Poletje je čas ljubezni in poletnih avantur, čas mrzlega piva in kratkih kril. Čas, ko vsaka gospa najde čas za obisk pedikerja in vsem na ogled postavi jagodno rdeče nohte na nogah. Naši spremljevalci se sprijaznijo, da dlake pod pazduho niso več znak moškosti, ampak smradu; in tako srečujem vedno več mladih in malo manj mladih gospodov, ki imajo golo kožo in dišijo! Tudi na vročem julijskem soncu. Otroci nabijajo žogo in gumitvist od jutra do večera, pa čeprav umazani, lačni in žejni, preživljajo najlepše dni svojega otroštva.
Ko mineta počitniška julij in avgust, se družabno izmučeni podamo na lov za šolskimi knjigami in novo – jesensko garderobo, kar nas izčrpa še finančno. In tako obnemogli ne zberemo moči, da bi se družabno udejstvovali tudi v septembru in oktobru. Kakšna škoda…
Septembra nas narava nagradi s prijetnim toplim soncem in zlato ter bogato naravo. Poletno zelena barva dreves se počasi že preveša v rjavo zeleno, ki samo nakazuje pisano paleto jesenske eksplozije barv. Prav kmalu zjutraj opazimo prve znaka nočnega hladu in še kar ne želimo videti prihajajočega obdobja počitka za naravo. Z mislimi smo še vedno v poletju, ki ga še iz šolskih klopi enačimo s svobodo, mladostjo in neobremenjenostjo.
Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je vse kar počnemo ta trenutek pomembno, saj je to trenutek našega življenja, ki je dragoceno. Zato; daljinca iz roke, časopis nazaj na klubsko mizico, iz hladilnika vzemi hladno lubenico in jo pojej kot včasih – da ti teče po bradi…nasmej se na vsa usta in začni počitnice! Tiste v glavi!
Ker si zaradi različnih razlogov tak način počitnikovanja težko privoščimo, želimo v dobra dva poletna meseca stisniti celoletno zabavo. Junij je po mojem mnenju itak prekratek, sploh pa je to družabno najbolj stresen mesec v letu ( takoj za decembrom; prednost junija je samo v toplejšem vremenu). Poletje je čas ljubezni in poletnih avantur, čas mrzlega piva in kratkih kril. Čas, ko vsaka gospa najde čas za obisk pedikerja in vsem na ogled postavi jagodno rdeče nohte na nogah. Naši spremljevalci se sprijaznijo, da dlake pod pazduho niso več znak moškosti, ampak smradu; in tako srečujem vedno več mladih in malo manj mladih gospodov, ki imajo golo kožo in dišijo! Tudi na vročem julijskem soncu. Otroci nabijajo žogo in gumitvist od jutra do večera, pa čeprav umazani, lačni in žejni, preživljajo najlepše dni svojega otroštva.
Ko mineta počitniška julij in avgust, se družabno izmučeni podamo na lov za šolskimi knjigami in novo – jesensko garderobo, kar nas izčrpa še finančno. In tako obnemogli ne zberemo moči, da bi se družabno udejstvovali tudi v septembru in oktobru. Kakšna škoda…
Septembra nas narava nagradi s prijetnim toplim soncem in zlato ter bogato naravo. Poletno zelena barva dreves se počasi že preveša v rjavo zeleno, ki samo nakazuje pisano paleto jesenske eksplozije barv. Prav kmalu zjutraj opazimo prve znaka nočnega hladu in še kar ne želimo videti prihajajočega obdobja počitka za naravo. Z mislimi smo še vedno v poletju, ki ga še iz šolskih klopi enačimo s svobodo, mladostjo in neobremenjenostjo.
Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je vse kar počnemo ta trenutek pomembno, saj je to trenutek našega življenja, ki je dragoceno. Zato; daljinca iz roke, časopis nazaj na klubsko mizico, iz hladilnika vzemi hladno lubenico in jo pojej kot včasih – da ti teče po bradi…nasmej se na vsa usta in začni počitnice! Tiste v glavi!